Industrijska konoplja

Industrijska konoplja

Industrijska konoplja – Konoplja je industrijsko zanimiva zaradi hitre rasti, količine pridelka, kakovosti in vsestranske uporabnosti. Poleg tega konoplja uspeva na preko 50% Zemljine kopne površine.

 

 

Ima najmočnejša poznana rastlinska vlakna, zato se možnost za njeno uporabo kaže na številnih področjih. Iz njenih stebel pridobivajo vlakna za proizvodnjo [blaga, vrvi, gradbenih materialov, proizvodnja plastike in biodizla. Iz nje je moč narediti tudi kozmetiko. Lahko jih uporabimo kot vezne, obložne in izolacijske materiale ter izdelamo konstrukcije, ki so trajnejše, cenejše, lažje in okolju prijaznejše od betonskih, hkrati pa imajo ustrezno trdnost. Danes lahko v gradbeništvu s posebnimi postopki in kombinacijo konoplje s cementom in apnom izdelamo malto, ki je po kakovosti primerljiva z navadnim betonom.

 

Konopljino seme

Konopljina semena industrijske konoplje so z rastlinskega vidika plodovi, tako imenovani oreščki z enim samim semenom, zaprtim v lesnato lupino. Seme vsebuje dve kali (poganjka), v ovoju ali celici okoli teh dveh kali pa so shranjene visoko prehrambne snovi za ljudi in tudi za živali: olje odlične kakovosti (30 – 35 % trigliceridov) vsebuje odlično kombinacijo proteinov (največ edestina), ogljikovih hidratov (35 %), nujno potrebnih mineralov, pomembnih vitaminov, aminokislin in klorofilov.

 

Jedilna konopljina semena

Velika prednost jedilnih konopljinih semen je ta, da ne vsebujejo nikakršnih strupenih ali motečih substanc (kot jih lahko na primer bombažna, oljna in sojina semena), zato jih lahko zaužijemo tudi surova. Olje in prešane pogače konopljinih semen ni potrebno rafinirati in prečistiti (konopljino olje je hladno stiskano). Konopljina semena ne vsebujejo THCja. Da ne bi prišlo do kakšnih napak pri stiskanju olja, zakon Evropske unije predpisuje zelo natančne meritve jedilne konoplje, zatorej semena konoplje ne škodujejo vašemu zdravju in nimajo nikakršnega toksičnega učinka na človeka.

 

V preteklosti so bila semena konoplje poznana ne le kot hrana za živali (ptice), ampak tudi kot dodatek človeški prehrani. Konopljina semena vsebujejo več beljakovin kot goveje meso. Dobro uravnovešeno razmerje polinenasičenih maščobnih kislin v konopljinem olju je idealno za človeški metabolizem in uvršča konopljo med popolne oskrbovalce za proteinsko sintezo celotnega telesa. Še posebej imunoglobulin (vezni protein), ki je pomemben za vzdrževanje in okrepitev telesne obrambe. Zato smo manj nagnjeni k boleznim kot so kužne bolezni, rak in tako dalje. Vse nujno potrebne elemente lahko dobimo iz hladno stiskanega konopljinega olja, ki je temno zelene barve, ker barva vsebuje klorofile in karotinoide (carotid = vitamin A).

 

Kratkoročni učinki kanabisa na telo

 

Ko se vdihne konopljin dim, pridejo THC in ostali kanabinoidi preko pljuč v krvni obtok. Po nekaj sekundah pridejo preko krvi do možganov. Možganske celice imajo na svoji zunanjosti kanabinoidne receptorje, ki se ob prisotnosti kanabinoidov aktivirajo in dajo celici ukaz, naj ustavi komunikacijo z ostalimi možganskimi celicami. Po nekaj urah se kanabinoidi »odpnejo« z receptorjev in možganske funkcije se povrnejo, omamljenost pa mine.

 

Omamljenost spremljajo občutki evforije, brezskrbnosti, sproščenosti in razbremenjenosti. Mišice preidejo v stanje relaksacije, dojemanje časa je počasneje, spremeni se dojemanje čutil. Poslabša se uporabnikov kratkoročni spomin, motorične sposobnosti in reakcijski čas. Zviša se utrip srca, zniža se krvni pritisk. Ko začne omamljenost popuščati, se poviša apetit.

 

Marihuana je zelo netoksična, kajti predvideni LD50 se pri človeku giblje okoli 1:20.000 in 1:40.000, kar pomeni da je smrtno predoziranje praktično nemogoče. V zadnjih 5000 letih ni bilo niti ene zabeležene smrtne žrtve, ki bi jo povzročila konoplja sama. Vendar je vožnja pod vplivom marihuane, zaradi upočasnjenih refleksnih časov, skrajno nevarna, zaradi česar je že prihajalo do hudih nesreč.