UČINEK KONOPLJE

UČINEK KONOPLJE

Kratkoročni učinki kanabisa na telo

Ko se vdihne konopljin dim, pridejo THC in ostali kanabinoidi preko pljuč v krvni obtok. Po nekaj sekundah pridejo preko krvi do možganov. Možganske celice imajo na svoji zunanjosti kanabinoidne receptorje, ki se ob prisotnosti kanabinoidov aktivirajo in dajo celici ukaz, naj ustavi komunikacijo z ostalimi možganskimi celicami. Po nekaj urah se kanabinoidi »odpnejo« z receptorjev in možganske funkcije se povrnejo, omamljenost pa mine.

Omamljenost spremljajo občutki evforije, brezskrbnosti, sproščenosti in razbremenjenosti. Mišice preidejo v stanje relaksacije, dojemanje časa je počasneje, spremeni se dojemanje čutil. Poslabša se uporabnikov kratkoročni spomin, motorične sposobnosti in reakcijski čas. Zviša se utrip srca, zniža se krvni pritisk. Ko začne omamljenost popuščati, se poviša apetit.

Marihuana je zelo netoksična, kajti predvideni LD50 se pri človeku giblje okoli 1:20.000 in 1:40.000, kar pomeni da je smrtno predoziranje praktično nemogoče. V zadnjih 5000 letih ni bilo niti ene zabeležene smrtne žrtve, ki bi jo povzročila konoplja sama. Vendar je vožnja pod vplivom marihuane, zaradi upočasnjenih refleksnih časov, skrajno nevarna, zaradi česar je že prihajalo do hudih nesreč.

 

Dolgoročni učinki

Dolgoročni učinki kanabinoidov na telo so manj jasni. Raziskave so bile opravljene na področjih reproduktivnega sistema, mentalnega zdravja, potenciala zasvojljivosti, tveganju razvoja raka, učinkih na inteligenci in spominu, vendar nobena raziskava ni dokazala kakršnihkoli dolgoročnih učinkov. Zaradi vdihavanja dima uporabnik zaužije veliko ogljikovega monoksida in katrana, čigar učinki na zdravje so splošno znani.

 

učinki-konoplje

Uporaba v medicini

Diagnoza Indikacija
Alzheimerjeva bolezen Preprečuje formacijo »Alzheimerjevih ploščic«, potrebnih za nastanek bolezni[10]
Astma Razširi dihalne poti do pljuč[11]
Bolečine Analgetik (lajšalec bolečin), ne opijskega izvora, pri katerem se odvisnost ne mora razviti [4]
Depresija Izboljša počutje [12]
Glavoboli, migrene Lajša in preprečuje migrene [13]
Glavkom Zmanjšuje intraokularni pritisk (znotraj očesa) za 20- 40%[14]
Hipertenzija (visok krvni pritisk) Manjša krvni tlak[15]
AIDS / HIV Lajša bolečine, povrne apetit, zboljšuje spanec[16][17][18]
Poškodbe glave Nevro-protektivne lastnosti, pospeši okrevanje
Rak dojke Blokira rakav gen, ki je odgovoren za širitev raka [19]
Rak na možganih Manjša tumorje, ubija rakave celice[20]
Pljučni rak Manjša tumorje, upočasni rakavo rast [21]
  • Antiemetični učinki: Opravljene so bile študije glede antiemetičnih lastnosti kanabinoidov, predvsem dronabinola (sinteznega THC) in nabinola (sinteznega analoga THC), pri rakavih bolnikih na kemoterapiji. Ugotovili so signifikantno antiemetično delovanje pri odmerkih, ki pa prav tako povzročajo signifikantne učinke, ki so znani iz rekreativne rabe droge. Nobeni od preizkušanih kanabinoidov niso dali primerljivih rezultatov napram novejšim generacijam antiemetikov z delovanjem na serotoninske receptorje tipa 3 (5-HT3).[4]
  • Anoreksija se pojavlja pri bolnikih z AIDS-em in tistih z napredovalnimi oblikami raka. Pri bolnikih z AIDS-om je lahko drastična izguba telesne mase zaradi izgube apetita (anoreksije) povezana tudi s kronično diarejo (drisko). Klinične študije so pokazale, da peroralna aplikacija THC stimulira apetit in pomaga zavirati kronično izgubo telesne mase pri bolnikih z napredovalnimi oblikami raka. Signifikantna izboljšanja so pokazale tudi študije pri bolnikih z AIDS-om. Po 4-6-ih tednih se je pokazalo povečanje apetita in stabilizacija telesne teže. THC pri okuženih s HIV, ki so v fazi protivirusne terapije, ni motil le te. V Kanadi so tako odobrili THC kot stimulans apetita za zdravljenje anoreksije in pretirane izgube telesne teže pri bolnikih z AIDS-om.[4]
  • Multipla skleroza je degenerativno obolenje živčevja, ki jo spremljajo otrdelost mišic, boleči mišični krči, kronična bolečina v okončinah, mravljinčenje v prstih rok in nog, slaba koordinacija gibanja, tremor in disfunkcije prebavil. Trenutna simptomatska zdravljenja so včasih neučinkovita in predstavljajo tveganje za pojav hudih neželenih učinkov. To je nekatere bolnike pripeljalo do samozdravljenja s konopljo, od koder izvirajo empirična poročila o ugodnih učinkih za blaženje nekaterih simptomov, na primer otrdelosti mišic, tremorja, in disfunkcije mehurja. Klinične študije so dale različne rezultate, recentne študije pa so ta poročila poročila potrdile, vsaj kar se tiče nekaterih od teh simptomov. Neželeni učinki so bili tukaj redki in so jih pacienti razmeroma dobro prenesli to so bili vrtoglavica, suha usta in zaspanost. Kognitivni neželeni učinki so bili pri učinkovitih odmerkih omejeni na spremembe pri shranjevanju dolgoročnega spomina.[4]
  • Poškodbe hrbtenjače: Ljudje s temi poškodbami pogosto trpijo za podobnimi simptomi kot tisti z multiplo sklerozo, na primer otrdelost mišic, bolečimi krči, in urinarno inkontinenco. Opravljene so bile tri študije, glede učinkov ekstraktov konoplje z THC ali kanabidiola ali kombinacije teh dveh v podjezničnih sprejih. Pri nekaterih pacientih je terapija vodila do izboljšanja.[4]
  • Tourettov sindrom je nevro-vedenjska motnja, ki jo karakterizirajo motorični in verbalni tiki in nabor vedenjskih in kognitivnih motenj. Študije učinkovitosti oralnega THC pri tretmaju Tourettovega sindroma so dale dokaze, da THC ublaži motorične in vokalne tike in obsesivno kompulzivne motnje. Še vedno pa ni jasno kateri kanabinoidi so pri tem najbolj učinkoviti.[4]
  • Epilepsija pesti približno 1% svetovnega prebivalstva, ocenjeno je bilo da približno 20-30% teh bolnikov ne prejema primernega zdravljenja s konvencionalnimi zdravili. Kanabidiol se je pri študijah na živalih izkazal kot obetajoč, z močnim antikonvulzivnim delovanjem in minimalno nevrotoksičnostjo. Obstajajo anekdotična poročila o pacientih, ki so kadili marihuano v namene samozdravljenja, ko pa so s tem prenehali so se jim krči povrnili. Z le eno klinično študijo, na tem področju vloga kanabinoidov ni razjasnjena.[4]
  • Glavokom je očesna bolezen, ki jo karakterizira povišan znotrajočesni tlak in lahko vodi do slepote. THC je zanimiv proti-glavokomni agens, a je na tem področju veliko boljših učinkovin. Tukaj ni bilo kontroliranih kliničnih študij, ki bi primerjale blagodejne učinke napram neželenim, načeloma pa naj bi se za to aplikacijo kanabinoidi nanašli topikalno.[4]
  • Shizofrenija je huda mentalna motnja, ki se manifestira s halucinacijami, deluzijami in mišljenskimi motnjami, izgubo motivacije, socialni odmaknjenosti… Raziskave kažejo, da so tu vpletene metabolne motnje, hiperadrenalinizem, pretiran odziv na stres in kronično sistemsko vnetje. Poleg pričakovanih čustvenih, kognitivnih in vedenjskih problemov prihaja tudi do sopojavnosti debelosti, dislipidemije in diabetesa, znakov prekomernega odziva na stres in občutljivosti za določene infekcije. V zadnjih letih se je pojavila skrb, da kajenje konoplje v mladosti lahko kasneje pripomore k razvoju shizofrenije, vendar to še ni razjasnjeno. V nasprotju s tem, raste zanimanje za potencialno uporabo kanabidiola kot antipsihotičnega agensa. Znani so protivnetni in imunomodulatorni učinki THC in CBD, poleg tega pa obstaja verjetnost da občasna uporaba konoplje ščiti kognitivne funkcije pri shizofrenikih, kakor je bilo pokazano s CBD pri zdravih posameznikih.[12]
  • Depresija: Leta 2005 je bila izvedena najoširnejša raziskava o povezavi med uživanjem konoplje in pojavom depresije. Raziskava je zajemala 4400 ljudi, primerjali pa so psihično stanje pri dnevnih uživalcih konoplje, tistih ki uživajo konopljo enkrat na teden ali manj, ter pri ljudjeh ki konoplje niso nikoli uživali. Študija je pojazala, da se depresija pojavlja manj pri ljudjeh ki konopljo uživajo enkrat na teden ali manj in dnevnih uživalcih kot pa pri neuživalcih. V raziskavi so primerjali tudi pojav depresije pri uživalcih medicinske konoplje in rekreativnih uživalcih, kjer se je pokazalo da se depresija pojavlja predvsem pri uživalcih medicinske konoplje, to pa je posledica stresa zaradi bolnišničnega okolja ter da ti ljudje že imajo neko bolezen. Raziskava potrujuje dejstvo da uživanje konoplje ne povzroči povečanega tveganja za razvoj depresije. Klinične študije na ljudjeh in živalih so pokazale povezavo med endogenim kanabinoidnim sistemom in patogenezo depresije. Zaenkrat se predvideva, da je zmanjšana funkcija endogenega kanabinoidnega sistema CASUAL, faktor za razvoj depresivnih motenj.[12]
  • Ostalo: Številni kanabinoidi so pokazali učinkovitost zoper akutno in kronično bolečino (analgetični učinki) in izboljšanje kvalitete spanca. Pri učinkovitih odmerkih pa sta bili pogosti omotica in zmedenost. Kanabinoid v kliničnih študijah niso pokazali učinkov proti parkinsonovi bolezni.[4]

Medicinska konoplja, kakršno je možno dobiti v Kanadi.

Z uporabo marihuane v medicinske namene se strinjajo številne zdravstvene organizacije sveta:

  • American Medical Association
  • The American College of Physicians
  • Leukemia & Lymphoma Society
  • American Academy of Family Physicians
  • American Public Health Association
  • American Psychiatric Association
  • American Nurses Association
  • British Medical Association
  • AIDS Action
  • American Academy of HIV Medicine
  • Lymphoma Foundation of America
  • Health Canada

Vir: Wikipedija/Navadna konoplja [2017]

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja